Ivan Cankar
Hlapci
SNG Drama Ljubljana
Zasedba
Režiser in avtor priredbe: Janez Pipan
Dramaturginja: Mojca Kranjc
Scenografinja: Sanja Jurca Avcı
Kostumografija: Leo Kulaš
Skladatelj: Aldo Kumar
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Lektor: Jože Faganel
Koreograf: Sebastjan Starič
Asistent režiserja: Luka Marcen
Asistent scenografinje: Tomaž Budkovič
Asistentka kostumografa: Lara Kulaš
Asistentka dramaturginje (študijsko): Jasna Pintarič
Igrajo
Župnik: Klemen Slakonja
Nadučitelj: Tadej Toš
Jerman, učitelj: Marko Mandić
Komar, učitelj: Bojan Emeršič
Hvastja, učitelj: Jurij Zrnec
Lojzka, učiteljica: Nina Ivanišin
Geni, učiteljica: Pia Zemljič
Minka, učiteljica: Barbara Cerar/Maša Derganc
Zdravnik: Boris Mihalj
Poštar: Urban Kuntarič
Župan: Valter Dragan
Anka, županova hči: Doroteja Nadrah
Jermanova mati: Petra Govc
Kalander, kovač: Aljaž Jovanović
Kalandrova žena: Iva Babić
Delavec: Urban Kuntarič
Drugi delavec: Gregor Podričnik
Pisek, pijanec: Rok Vihar
Mlada ženska: Vanja Plut
Krčmar: Matic Valič
Katarina, natakarica: Sara Dirnbek
Mladenič: Timon Šturbej/Timotej Novaković
Drugi mladenič: Blaž Popovski
Meščanke, meščani: Veronika Drolc, Gorazd Logar, Matija Rozman, Vojko Zidar, Barbara Žefran
O uprizoritvi
Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še
zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.
"Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca."
Premiera: 23. septembra 2017