Ponedeljek, 9. april 2018
48. Teden slovenske drame: Sklepna slovesnost
48. Teden slovenske drame: Sklepna slovesnost
Prepričljiv triumf domačega ansambla
Na velikem odru Prešernovega gledališča Kranj je nocoj slavil domači igralski ansambel, ki je četrtič v zadnjih dvajsetih letih (od 1999) prejel veliko Šeligovo nagrado, tokrat za predstavo Stenica, hkrati pa so jo za najboljšo ocenili tudi gledalci.
Z gledališkim koncertom Slovenska popevka po besedilih Gregorja Strniše v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in CUDV Dolfke Boštjančič iz Drage, sklepno slovesnostjo in podelitvijo festivalskih nagrad, se je drevi z nepričakovanim vrhuncem - triumfom domačega ansambla Prešernovega gledališča Kranj, zaključil 48. Teden slovenske drame. V Kranju so ga gostili kar 13 dni, vse od 27. marca do 8. aprila.
Nagrado občinstva za avtorski projekt Stenica sta prevzela direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič (foto Saša Despot/Mediaspeed)
Prestižni domači gledališki festival je bil ustanovljen zato, da bi spodbujal uprizarjanje nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje ter promocijo doma in v tujini. "Stvaritev na vrhunski ravni je v slovenski dramski besedi toliko, da imamo že vrsto let namesto enega tedna slovenske drame skoraj dva – in tega se moramo veseliti," je v nagovoru dejala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček. Z nekoliko grenkobe je dodala, da so tudi letos v skromnih finančnih in
kadrovskih okvirih naredili najboljše kar zmorejo, se zahvalila požrtvovalnim sodelavcem in pozvala kulturnega ministra, da bi za res učinkovito promocijo slovenske dramatike v tujini potrebovali dodatno zaposleno osebo.
Vprašala se je, ali je res potrebno in modro, da tudi kultura vse bolj podlega splošni ekonomski logiki obstoja, ki priznava samo več in več, prisega na kvantiteto, čemur je v obstoječih finančnih razmerah nemogoče slediti. "Festival se bliža Abrahamu. Samo še dve leti, pa bo dopolnil svojo 'zrelost'. In to zrelost moramo dokazati tudi z nekaterimi odločitvami, s katerimi ga želimo peljati na še višjo kakovostno raven, pa čeprav bodo zaradi tega trpeli kvantitativni kazalniki," je
poudarila.
Na podlagi odločitev strokovnih žirij ter zvestega in dragocenega občinstva, so letos podelili štiri festivalske nagrade: nagrado občinstva, nagrado za mladega dramatika, Šeligovo nagrado in prestižno Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko delo. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je posebej podelilo še priznanje in nagrado Vladimirja Kralja.
Uvodno in sklepno prireditev 48. Tedna slovenske drame sta povezovali Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, dramski igralki, članici ansambla Prešernovega gledališča Kranj, režirala ju je Neda R. Bric, slovesnost pa je spremljala tudi glasbena skupina Los hermanos muy simpaticos.
Nagrajenci
Nagrada Slavka Gruma
Žirija v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, dramaturginji Vilma Štritof in Klavdija Zupan ter literarni teoretik in zgodovinar Igor Žunkovič je izmed 35 prispelih dramskih besedil nominirala tri, ki so se potegovala za nagrado Slavka Gruma. Člane žirije je najbolj navdušilo dramsko delo Vinka Möderndorferja: Romeo in Julija sta bila begunca."Osem besedil je bilo moč zaslediti že na natečajih preteklih let, vsaj pet jih je bilo že uprizorjenih, dve besedili izstopata po univerzalnosti in sporočilni relevantnosti, vsaj deset besedil ima izvirne koncepte in bi ob ustreznih režijskih pristopih uspešno zaživelo na odrskih deskah, le dve besedili bi lahko uvrstili v polje postdramskega oziroma ne več dramskega pisanja. Letošnji natečaj je presenetljiv, saj prispela besedila določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet," je v poročilu o delu žirije zapisala njena predsednica Mateja Pezdirc Bartol.
V obrazložitvi odločitve o nagrajenem delu je zapisala: "Dramsko besedilo Romeo in Julija sta bila begunca nosi podnaslov 'ljubezenska drama'. Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Besedilo ga prikaže brezkompromisno, kot vidi in doživlja svojo situacijo mlada generacija: brezpravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki ubijata njune preproste, nepretenciozne želje in hotenja. Na eni strani je to zbirokratiziranost, ki posameznika obravnava in ga sistemsko stigmatizira z izdelanimi logaritmi za zaznavanje vsakršnih napak in odstopanj - to ga dela nezaposljivega in nekoristnega - in med socialno, eksistenčno in eksistencialno stisko. Razmere, v katerih se kljub trudu za dobro znajdeta, ju pahnejo na rob kriminala in na socialno dno. Z relativno skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec v lastni deželi, nepotreben in nekoristen. Drama v stvarnem tonu odpira univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in kaže na gledališče kot na prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in kruto psihosocialno podobo do svojih najbolj ranljivih skupin mačehovske dežele."
Prejemnik Grumove nagrade Vinko Möderndorfer in prejemnica nagrade za najboljšega mladega dramatika Maša Pelko. (foto Saša Despot/Mediaspeed) Šeligova nagrada Za Šeligovo nagrado so se potegovale predstave, uvrščene v tekmovalni program. Selektorica letošnjega programa je bila dramaturginja in kustosinja mag. Tea Rogelj. Mednarodna strokovna žirija je nagradila avtorski projekt Stenica, v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastal v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Uprizoritev je žirija ovrednotila z naslednjimi besedami: "Stenica je komunikativen gledališki dogodek, ki se suvereno in z eksplozivnim nabojem igralskega kolektiva sprehodi skozi imaginarij našega prostora od povojne podobe socialistične Jugoslavije do kapitalističnega sedanjika ali še dlje, pri tem pa v ospredje potisne trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, a je obenem iz nje vselej že izvržen.
Ustvarjalna ekipa je ogrodje pravljične komedije Majakovskega iskrivo napolnila z referenčnim poljem naše skupne preteklosti in sedanjosti, slogane družbenih stremljenj pa je ironično prešila z zanosom skupnostnih oblik uprizoritvenega izraza, nas spretno zapeljevala z nostalgijo in humorjem ob prepoznavnih napevih družbene identitete in z enako vehementno brezskrbnostjo in razigrano neobremenjenim korakom porušila prav vse iluzije človeku prijaznega sveta.
Z angažiranim prispevkom celotnega izvajalskega kolektiva, raziskovalnim pristopom do materije in natančno režiranim ritmom je uprizoritev nazorno upodobila visoke vrtljaje kolektivnega družbenega stroja, človeka pronicljivo slekla časovne zaznamovanosti in specifik posamične družbene ureditve ter gledalca pustila s trpkim priokusom ob vprašanjih svobode, razosebljenosti, odtujenosti in človeškosti nasploh."
Nagrada za najboljšega mladega dramatika
Žirija je nagrado za najboljšega mladega dramatika podelila Maši Pelko za delo Kraljevi otroci. "Na natečaj za nagrado za mladega dramatika je prispelo 14 besedil. Skoraj polovica avtorjev se je inspirirala pri delih svetovne književnosti, zlasti gre za predelave antičnih mitov. Preizkušeni vzorci dramske tradicije prinašajo dovolj trdno strukturo, da lahko mladi dramatiki ob njej razvijejo lastne zgodbe, ki so duhovite,
prinašajo svežino in nove perspektive znanih zgodb. Skozi dramsko formo izražajo iskanje svojega mesta v svetu, iskanje lastne resnice, spolne identitete, opazen je umik v intimo. Mladi svet doživljajo kot izrazito razpršen, brez trdnejše opore, zato tudi ni formalne ali sporočilne drznosti, a vseeno so to premišljena besedila, ki želijo sestaviti svet v formi, izrazu in vsebini," je v poročilu zapisala strokovna žirija.
Svojo odločitev o nagrajenki je utemeljila takole: "Kraljevi otroci je drama, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Prav filmsko bi jo lahko opredelili kot "prequel" znani zgodbi: prikazani so štirje kraljevi otroci, to so Polinejk, Eteokel, Antigona in Ismena, stari med osem in trinajst let, v času tik pred očetovim spoznanjem o zločinu. Razslojenost uporabe otroškega jezika glede na njihovo starost nudi drug in drugačen pogled na
kanonsko zgodbo, polje asociacij, ki jih natančno, a nikakor naivno, beremo v tekstu, so glavne odlike dramaturško dobro strukturirane in izpeljane drame. Kljub nekakšni amorfnosti otroške psihologije prepoznavamo razvojne poteze, ki jih bodo ti otroci v bližnji bodočnosti razvili in pokazali v kasnejših dramah, ki se ukvarjajo z njimi. Prepoznavnost zgodbe pa nas pri branju seveda ne zavede, saj drama govori na vsaj še eni ravni: na ravni vseh otrok, ki jih v svet prehitre odraslosti
hipoma prestavi katerakoli tragedija, zato v njihovih vprašanjih lahko vidimo tudi otroke, ki nam jih z različnih koncev sveta kažejo televizijske kamere, otroke, ki jih srečujemo, a ne prepoznavamo na naših ulicah … Lucidnost in tudi nekakšna duhovitost, ki sta vseprisotni v besedilu, nas lahko še posebej očarata, saj govorita o tem, da so tudi besedila na natečaju za mladega dramatika izpisana natančno, domišljeno in z občutkom za dramsko obliko."
Prejemnik priznanja Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih, ki ga podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, je Amelija Kraigher, gledališka in filmska kritičarka, teatrologinja, eseistka in urednica revije Maska. "Dramaturg in urednik sta si najbolj podobna po tem, da sta pogosto neopazna. Hvala, ker ste opazili, da se trudimo," je po prejemu nagrade povedala Kraigherjeva in dodala: "Nagrada pripada tudi vsem mojim sodelavcem in ponosna sem na nas."
Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel Lojze Smasek, ki je štiri desetletja pisal gledališke kritike. Vsak dan jih je prispeval za časnik Večer. Njegove ocene so težko pričakovali tako ustvarjalci kot bralci. V osupljivem opusu je razvil tudi kritiški inštrumentarij.
Povzetek 48. Tedna slovenske drame
Teden slovenske drame je osrednji festival uprizoritev slovenskih dramskih besedil, ki ga vsako leto s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Kranj organizira Prešernovo gledališče. Spodbuja uprizarjanje nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje in promocijo ter uprizarjanje v tujini. Pri tem sodeluje z gledališči in gledališkimi inštituti doma in po svetu. Pomemben prispevek k spodbujanju nastajanja slovenske dramatike predstavljajo vsakoletne delavnice dramskega pisanja, ki
jih vodijo ugledni slovenski in tuji dramatiki, bralne uprizoritve in predstavitve nominiranih dram ter sodelovanje z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenskim gledališkim inštitutom in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.Na festivalu je bilo vključenih kar 17 predstav: 6 tekmovalnih, 5 mednarodnih, 5 spremljevalnih, ena predstavo pa so uprizorili v okviru dodatnega programa. Letošnja selektorica je bila dramaturginja in kustosinja mag. Tea Rogelj. Izmed 36 dramskih besedil, ki so prispela na razpis za Grumovo nagrado, je komisija poleg štirih besedil, spisanih v lanskem letu, izbrala tri dela, ki so bila predstavljena na bralnih uprizoritvah na Dnevu nominirancev. To so bila besedila Romeo in Julija sta bila begunca in Sestre Vinka Möderndorferja ter Večja od vseh Roka Vilčnika. Za najboljše besedilo mladega dramatika/dramatičarke, se je letos potegovalo 14 besedil.
V programu Tedna slovenske drame pomembno mesto zasedajo delavnice dramskega pisanja, saj je spodbujanje in razvoj sodobne dramske ustvarjalnosti ena od temeljnih usmeritev festivala. Letošnja delavnica je potekala pod vodstvom Mateusza Atmana, poljskega dramatika mlajše generacije. Med spremljevalnimi dogodki je potekalo tudi že četrto strokovno srečanje oblikovalcev maske slovenskih gledališč, poleg tega pa še predstavitve knjig in bralne uprizoritve študentov AGRFT. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je med festivalom pripravilo že tradicionalno okroglo mizo z naslovom Slovensko gledališče na robu in ob robu.
In za konec festivala 48. Teden slovenske drame naj obvelja sklepna beseda direktorice PGK Mirjam Drnovšček: "Predstavili smo najboljše uprizoritve, nastale po predlogah slovenskega izvora, na festival smo povabili uprizoritve slovenskih dram iz tujine, organizirali delavnico dramskega pisanja in kup drugih dogodkov v dodatnem programu in predvsem poskušali v skromnih finančnih in kadrovskih okvirih narediti najboljše, kar zmoremo. Naša želja je, da bi že na 50. Tednu slovenske drame ukinili poseben mednarodni program predstav, predstave iz tujine pa bi enakovredno kandidirale v tekmovalni in spremljevalni program. Prepričani smo, da bi s tem še bolj spodbudili uprizarjanje slovenske dramatike v tujini."